Danes zjutraj sem med vožnjo v službo poslušala radio Val 202. Napovedovalec je s poslušalci delil ugotovitev, da je v zadnjih 10 letih besedna zveza "nimam časa" najbolj pogost izgovor, ki ga ljudje uporabimo.

Ali je to res, da nimamo časa?

Ali je morda res, da je to samo klišejski izgovor?

Ali morda obstaja kakšen drugi razlog, da sočloveku izrečemo ta magični stavek "nimam časa"?

Seveda sem se takoj začela spraševati, kako pogosto jaz uporabljam ta "nimam časa" izgovor. V misllih sem se sprehodila skozi nekaj preteklih dni, pa potem tednov in potem mesecev... in seveda sem našla kar nekaj trenutkov oz. dogodkov, kjer sem to uporabila.

Naslednja faza spraševanja samega sebe je bila, ali so to bili samo izgovori. Izmed vseh sem ugotovila, da sem nekaj krat res uporabila ta famozni stavek kot izgovor. Sledil je začuden... OK, Zakaj pa? Hm... ja zakaj... seveda... takoj se mi je posvetilo. Ker se mi ni dalo in sem bila preveč prijazna ter iskala način, kako človeku povedati, da se mi preprosto ne da. Pa sem uporabila "nimam časa" in človek je seveda takoj razumel in sem bila rešena vseh muk :)

OK. Kaj pa ostali del, ko niso bili izgovori? Kaj je bilo to?Je bil morda klišejski stavek? Veste tisto, ko se srečamo s poznano osebo in ne vemo, kaj bi ji povedali, pa rečemo:"Kako si?" in oseba odgovori brez da bi to nujno bilo res:"Dobro, hvala. Kaj pa ti?" in mi odgovorimo:"Dobro, hvala." Nato pa se razidemo in gremo vsak po svoji poti. Torej, je bilo pri meni kaj takih klišejskih "nimam časa"? Ups... presenečeno sem ugotovila, da sem se tega očitno z leti znebila. Super!!! Vsaj to.

Pa gremo dalje. Kaj je pa z vsemi ostalimi "nimam časa", ki sem jih uporabila? Kaj je bilo to? Gledam spet nazaj v dogodke in situacije ter hitro ugotovim, da sem resnično zelo zaseden človek, da imam veliko aktivnosti, obveznosti in da je resnično kdaj toliko obveznosti, da ne uspem izpeljati vsega, kar mi ljudje ponudijo, me vprašajo oz. iščejo mojo pozornost.

Se moram počutiti slabo, ker nima časa?

Dragi moji, živimo v času, ko imamo na razpolago res veliko možnosti. Dolgčas je že prava dragocenost in redkost. Čas,ki ga imamo na razpolago je prav, da ga koristimo tako, kakor si mi želimo in ne več tako, kakor nam drugi narekujejo, da moramo.

Torej, zakaj bi se počutila slabo, ker sem nekomu rekla, da nimam časa?

Kaj bom pridobila s tem, ko bom npr. poslušala ene in iste težave bližnjega človeka, ki zadeve nima namena spremeniti ali če bom pogledala tisti brezvezni fillm?

Kaj če imamo vsi svobodno voljo, da izberemo tisti dogodek in tistega človeka, s katerim se počutimo prijetno?

Kaj če v resnici ni nič narobe, če se prijateljske poti čez nekaj časa razidejo?

Nismo slabi ljudje, če nečesa ne izberemo! Slabi ljudje ne obstajajo.

Nehajte se sekirati, če nečesa ne uspete izpeljati. Ravno tako se ne obremenjujte, če morate koga zavrniti, mu povedati v obraz, da nimate časa (ko ga resnično nimate tisti dan, teden ali mesec). Bodite iskreni in naredite tisto, kar je takrat vaša resnica.

Ni potrebno, da iščete izgovore. Kaj če boste v odnosu z nekom naredili več, če boste iskreni in boste povedali, da si ne želite gledati tisti film, temveč bi raje šli na sprehod? Ali da bi prost popoldan raje preživeli samo za knjigo? Ali karkoli drugega si želite in vas je strah povedati, da vam drugi ljudje ne bi sodili, da niste dober človek, če njemu ali njej ne ugodite.

Zavedajte se, da ste vsak trenutek najboljša možna verzija sebe!

Začnite skrbeti zase in za svoje potrebe. Ozrite se okoli sebe in posvetite svoj dragoceni čas osebam, ki si želijo vaše družbe in s katerimi se imate lepo.

Naj bo vaš dan čudovit in nasmejan! Prav vsak dan!