Z vami delim 2. del moje zgodbe s poškodbo hrbtenice ❤
Koooončno sem lahko spet plezala po naši figi. To je drevo, ki dokler ga v živo ne vidiš, ne moreš verjeti, da je res tako veliko in visoko. Ko se povzpnem gor čisto na vrh, sem kakih 10m nad tlemi.
Torej, kako se je sploh začelo, kako težko in grozno je bilo to zame in kaj vse sem izbrala, da sem si olajšala življenje in okrevanje.
Večini ljudi ni tako enostavno se razgaliti pred vsemi in iskreno govoriti o sebi. Morda nekatere tematike ja, druge pa spet ne.
No, jaz nimam teh težav že od malih nog sem vse povedala... skoraj preveč. Eni so imeli težave, ker niso povedali. Jaz sem imela težave, ker sem vedno povedala vse.
Pa gremo pogledati mojo zgodbo s poškodbo hrbtenice.
Od vedno sem se rada gibala. Mama mi je vedno govorila, da sem že kot majha punčka zelo rada hodila, tudi dolge razdalje brez težav. Preprosto obožujem naravo in vse vrste gibanja.
Skozi leta sem se ukvarjala z veliko športi. Telo sem tako obremenjevala z razno raznimi gibi (ja, včasih tudi nepravilnimi seveda).
Poleg tega sem vedno, ko sem lahko, delala tudi na njivi in vrtu. Ker sem vztrajna in ko se nečesa lotim, to dokončam, sem fizično delala več, kot si je moje telo želelo.
Zadnjih 10 let sem imela nekaj krat na leto izzive z išjasom, pa vnetje ledvenega predela. Pa sem si vedno rekla, mah... kdo pa nima s tem težave. Kupila sem prepričanja ljudi, da je to pač z odraščanjem normalno in sem to sprejela, kot nekaj normalnega.
Potem pa sem ene 2 leti nazaj na smučanju imela en grd padec na črni progi. Mah... kaj češ da je bilo to zame. Sem se pobrala in smučala dalje še 2 uri.
In tako se je vedno dogajalo. Ko so drugi odnehali, sem jaz še kar vztrajala.
In prišel je magičen marčevski dan, ko sva z možem cel dan dobesedno garala na najinem oljčniku. Oljke so reees stare in potrebno jih je bilo pomladiti. Jadran žaga in reže, Maša nosi po karonah gor veje in hlode... in to ure in ure. Vse je bilo OK. Seveda sem bila utrujena. Ni pa bilo tako hudo, da bi se ustavila. In takrat seveda nisem poslušala telesa in nisem ga vprašala, če je še OK ali naj se ustavim.
Naslednje jutro... hm... konec vsega! Tako močnih bolečin še v življenju nisem doživela. Pa sem rodila dva otroka in nisem niti pisnila (brez nobenih protibolečinskih... naravno, kot so to počele naše none). No, se zbudim in ko se želim premakniti me preplavi pot, mravljinčenje in nisem uspela premakniti niti prsta na nogi. Karkoli sem premaknila, karkoli... tudi če sem za 1° premaknila kak del telesa, je to bolelo kot da me živo režejo na kose.
To je bilo zame novo rojstvo. ❤ Potrebno se je bilo soočiti z vsemi bolečinami in ugotoviti, kaj sedaj.
Kaj sem izbrala?
Sprva sem seveda naredila to, kar naredi večina nas. Vzela sem močne protibolečinske in protivnetne tablete. Ki so seveda v roku 1 ure uustvarile situacijo, da sem se lahko premikala. In sem kar šla delat. In cel dan sem facilitirala bars delavnico brez težav. Ko pa sem prišla domov in so tablete popustile, je bilo znova tako, kot zjutraj. Bolečine za znoret.
Izbrala sem, da ne bom kot stara nona in da si želim živeti lepo in kvalitetno življenje, ki bo brez bolečin.
In šele potem, kak dan kasneje, sem se spomnila, da imam pa jaz na voljo ogromno orodij... kako bi bilo, če bi jih uporabila zase?
Orodja, ki sem jih uporabila
Začela sem uporabljati vsa možna orodja, ki sem se jih do sedaj naučila. Od telesnih procesov access consciousnessa, do zakona privlačnosti, pogovarjanja s telesom in vseh mojih energijskih sposobnosti za podporo telesu, ki sem jih v vseh teh letih razvila.
In glej ga zlomka... pomagalo je. Najprej počasi, potem pa vedno hitreje.
Vsaka izbira, ki sem jo pri sebi sprejela 100% se je izkazala. Moje telo je napredovalo.
Orodje od accesa, ki jih vseskozi od takrat KONČNO zares uporavljam so...
Telo, kaj si želiš?
Telo, kako te lahko danes podprem?
Telo, je zate OK da to izberem?
Telo, kaj mi želiš sporočiti?
in še mnogo drugih procesov sem zaganala... pa še veliko drugih stvari (poleg accessa seveda) sem izvajala.
Več ti napišem kmalu, da ne bo predolgo branje.
Zaenkrat te vabim, da se poigraš z zgornjimi orodji.
Sporoči mi, kako so ti prispevala v tvoje življenje.
Vaša Maša Plaznik